HSE         MODRA ENERGIJA         MODRI JAN         MODRA GENERACIJA         POZITIVNA ENERGIJA         CENTER ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST
Ali doma pazite na porabo električne energije?
Da.
Ne.
Poskušamo po svojih močeh.
Rezultati
Termoelektrarna Šoštanj proizvede povprečno tretjino porabljene električne energije v Sloveniji.

Več

Naši pogledi

JAVNO POSVETOVANJE O VMESNEM POROČILU O SEKTORSKI PREISKAVI MEHANIZMOV ELEKTRIČNE ZMOGLJIVOSTI

Prispevek skupine HSE; 6.7.2016

Uvod

Skupina HSE pobudo Evropske komisije glede sektorske preiskave o uvedenih mehanizmih zmogljivosti, ki jih države članice izvajajo zaradi zagotavljanja zadostnosti kapacitet v električnem omrežju, razume kot del procesa, ki naj bi zagotovil bolj usklajen in tržno usmerjen pristop k mehanizmom zmogljivosti v Evropi v skladu z oblikovanjem delujočega notranjega energetskega trga.

V skupini HSE zato pozdravljamo odločitev Evropske komisije, da opravi javno posvetovanje glede vmesnega poročila Evropske komisije ter pripadajočega delovnega dokumenta, ki po našem mnenju predstavlja ustrezno analizo obstoječe situacije. Skupina HSE se strinja z ugotovitvami Evropske komisije, da je prehod na nizkoogljični elektroenergetski sistem povezan z določenimi regulatornimi in tržnimi anomalijami, ki zaradi težav pri investicijah sprožajo skrbi zaradi zanesljivosti oskrbe v državah članicah. Ti elementi so ključni razlogi za vpeljavo mehanizmov zmogljivosti. V trenutnem okolju, kjer podporne sheme za proizvodnjo OVE skupaj z drugimi tržnimi intervencijami izkrivljajo cene, v elektroenergetskemu sistemu ni ustreznih signalov za kratkoročno in dolgoročno zadostnost sistema. Mehanizmi zmogljivosti lahko pomenijo dolgoročne rešitve, ki omogočajo dolgoročno zadostnost sistema na trajnosten način, s tem ko se ustrezno nagradijo zanesljive kapacitete, pa dajejo tudi signale obstoječim kapacitetam oz. signale za potrebne nove investicije.

Elektroenergetski trg trenutno torej ne deluje učinkovito, kar priznava tudi Evropska komisija. V tem prehodnem obdobju lahko ustrezno načrtovani in izvedeni podporni mehanizmi presežejo anomalije na trgu, ki so nastale zaradi podpor OVE in v obdobju do začetka postopnega ukinjanja podpornih shem za OVE, ko bo po prepotrebnih reformah bolj učinkovito deloval tudi sistem EU ETS, pomenijo nujen element zasnove trga z električno energijo. Državam članicam namreč ne sme biti odvzeta možnost, da sprejemajo ustrezne ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, če je za tak ukrep prepoznana potreba.

Skupina HSE tudi podpira poziv Komisije, da naj države članice izboljšajo delovanje njihovih trgov, kolikor morejo in ustrezno naslovijo vzroke, ki so pripeljali do zaskrbljenosti glede zanesljivosti oskrbe. Implementacija tretjega energetskega svežnja in integracija veleprodajnih energetskih trgov z implementacijo kodeksov omrežja je ključ nove zasnove trga z električno energijo. Glavne ovire za implementacijo pa predstavljajo regulatorne intervencije in podporne sheme, ki lahko vodijo do izkrivljanja trga.

Kakšni naj bodo mehanizmi zmogljivosti?

V skupini HSE se strinjamo s preliminarno ugotovitvijo Evropske komisije, da lahko mehanizmi zmogljivosti v določenih primerih povečajo zanesljivost oskrbe z električno energijo, predvsem za premostitev prehodnega obdobja, vendar morajo biti številne države članice temeljitejše pri oceni potrebe po njih in pri njihovi zasnovi, da se zagotovi, da so ciljno usmerjeni in stroškovno učinkoviti.

Skupina HSE zato tudi podpira načelo Komisije, da morajo mehanizmi zmogljivosti slediti določenim splošnim in usklajenim smernicam glede ustreznosti, postopka in produktov. Skupina HSE tako meni:

1.     da morajo biti mehanizmi zmogljivosti tržno naravnani (v takšni meri, kot morajo biti tržno naravnane tudi subvencije za OVE);

2.     da morajo mehanizmi zmogljivosti slediti integraciji trga in je ne prehitevati;

3.     da morajo biti mehanizmi zmogljivosti tehnološko nevtralni (kjer lahko sodelujejo vse tehnologije, ki nudijo zanesljive kapacitete), odprti tako za nove kot obstoječe ponudnike ter za proizvodnjo, hranilnike energije in prilagajanje povpraševanju;

4.     da naj bo čezmejno sodelovanje omogočeno, v kolikor za to obstaja potreba;

5.     da bi se mehanizmi zmogljivosti v bodoče lahko razvijali na regionalni ravni, vendar v skladu z regionalno koordinacijo operaterjev prenosnega sistema (TSO), pri čemer je nujna uvedba najmanj 5-letnega prehodnega obdobja, preden pride do dejanske regionalizacije mehanizmov zmogljivosti;

6.     da mora oblikovanje sprejemljivih modelov mehanizmov zmogljivosti potekati v sodelovanju med proizvajalci električne energije, Evropsko komisijo in operaterji prenosnega sistema.

Pravilno delujoči trgi zmogljivosti spodbujajo zanesljive kapacitete oziroma omogočajo cene, ki spodbujajo, da zadostne količine zmogljivosti ostanejo v sistemu, ali pa pritegnejo potrebne investicije v nove zmogljivosti.

Podpiramo tudi oceno Komisije, da lahko strateške rezerve naslovijo določene težave v zvezi s kratkotrajno nezadostno zmogljivostjo, če je ob tem izdelan tudi verodostojen dolgoročni načrt. Na primer, strateške rezerve lahko premostijo manko v zmogljivosti, dokler se ne pojavijo učinki načrtovane reforme trga ali se ne uvedejo dolgoročni mehanizmi zmogljivosti. Obveznosti glede kapacitet, ki so na voljo v času pomanjkanja, so potrebne tudi za spodbujanje investicij v fleksibilne in zanesljive kapacitete.

Skupina HSE meni, da morajo države članice same presoditi in izbrati najbolj ustrezen mehanizem, pod določenimi specifičnimi pogoji, z namenom razrešiti določeno tveganje zadostnosti oskrbe. Razmislek o standardnem nezavezujočem okviru za čezmejno sodelovanje na trgih zmogljivosti, ki ga predlaga Evropska komisija, je dobrodošel. V primeru čezmejnih mehanizmov zmogljivosti skupina HSE meni, da so potrebni enaki pogoji tako za domače kot za tuje kapacitete, veljati morajo enaki standardi, pa tudi kazni, če določena kapaciteta ni na voljo. Te kapacitete pa morajo biti plačane enako kot domače. Skupina HSE podpira prenos pogodb o kapacitetah znotraj istega območja. 

Ocenjevanje zadostnih zmogljivosti

V skupini HSE menimo, da je standardizacija metodologije za oceno zadostnosti lahko do neke mere dobrodošla, vendar mora izhajati iz specifičnih nacionalnih okoliščin, zato podpiramo priporočilo Komisije, da se mora vzpostaviti bolj poenoten in transparenten način določanja ravni proizvodne zadostnosti, vendar smo hkrati mnenja, da so na tej ravni potrebna okvirna priporočila, za oceno zadostnosti na nacionalni ravni pa je odgovorna vsaka država članica glede na svoje določene specifike v nacionalnem elektroenergetskem sistemu. Vsaka država članica lahko prosto določi svojo raven zadostnosti. Ocena pa naj se izvaja v sodelovanju s strokovnimi skupinami in relevantnimi deležniki, vključno z udeleženci na trgu. Ne glede na to, da se lahko razvijejo usklajene metodologije za izračunavanje zadostnosti, te ne smejo biti ovira, da države članice uvedejo mehanizme zmogljivosti, če jih potrebujejo. Ustrezno vpeljani na nivoju države in dobro zasnovani tržno usmerjeni mehanizmi zmogljivosti so lahko tudi orodje za regionalno oceno zadostnosti.

Zaključek

Skupina HSE smatra ustrezno zasnovane mehanizme zmogljivosti kot nujen element bodoče zasnove elektroenergetskega trga. Hkrati se strinja, da se na ravni EU določijo okviri in usmeritve za uvedbo nacionalnih mehanizmov zmogljivosti in določi standardna metodologija za oceno zadostnosti, ki pa mora omogočiti, da se pri presoji v celoti upoštevajo nacionalne okoliščine vsake posamezne države članice. Mehanizmi zmogljivosti kot taki torej ne morejo imeti enoznačne zasnove, saj morajo odgovoriti na specifične potrebe vsake države, morajo pa biti ustrezno zasnovani, temeljiti morajo na tržnih osnovah in ne smejo izkrivljati trga. 

JAVNO POSVETOVANJE O NOVI OVE DIREKTIVI ZA OBDOBJE PO LETU 2020

Dokument za javno razpravo: CONSULTATION QUESTIONNAIRE (WEB-BASED) - Preparation of a new renewable energy directive for the period after 2020 (18.11.2015-10.2.2016) Pripravljavec: Evropska komisija; Prispevek skupine HSE; 3. februar 2016

Uvod

Skupina HSE pozdravlja možnost sodelovanja v javnem posvetovanju Komisije o prenovi evropske direktive o OVE. Povečanje deleža OVE je ključno za doseganje energetskih ciljev EU (zanesljivost oskrbe, konkurenčne cene, dekarbonizacija) in direktiva OVE je spodbudila države članice k doseganju teh ciljev s povečanjem deleža OVE v njihovih energetskih mešanicah. Menimo pa, da je potrebna prenova obstoječe zakonodaje, saj se je spremenilo poslovno okolje, v katerem energetska podjetja delujemo. Veleprodajne cene električne energije so močno padle, medtem ko maloprodajne rastejo, k čemer so pripomogle tudi neučinkovite podporne sheme  OVE. OVE so tudi vplivali na trdnost sistema EU ETS. Energetski trg se zaradi večjega deleža variabilnih OVE srečuje s potrebo po trdnih kapacitetah, ki so vedno na voljo. Trg pa ne omogoča pravih spodbud za takšne kapacitete oz. trenutna situacija na trgu ne omogoča praktično nikakršnih investicij v energetiki. Politika OVE tako na EU kot na nacionalni ravni se mora razvijati v skladu z ostalimi politikami in upoštevati novi podnebni in energetski okvir 2030 ter cilje Energetske unije. Sistem EU ETS pa mora ostati ključno orodje pri doseganju ciljev zmanjšanja emisij CO2.

Investicije v energetiki, ki so potrebne za doseganje ambicioznih ciljev, se bodo izvajale samo pod predpostavko tržne izvedljivosti ob hkratnem zagotavljanju varne in zanesljive dobave električne energije. Pri doseganju ekonomske upravičenosti projektov, brez katere se investitor ne bi odločil za investicijo, lahko država z določenimi mehanizmi pripomore k izboljšanju investicijskih pogojev, pod katerimi se bodo investicije lažje izvedle: mehanizmi zmogljivosti, učinkovita podporna shema, prizadevanje države za čim hitrejši pričetek delovanja MSR, sorazmerna obremenitev tržnih akterjev, izboljšanje učinkovitosti postopkov umeščanja v prostor, osveščanje javnosti in doseganje večje stopnje javne sprejemljivosti potrebnih projektov. Stabilne politike so namreč ključne za investitorje.

Regionalno sodelovanje in koordinacija politik OVE držav članic EU sta pomembni, države pa morajo oceniti tudi čezmejne posledice določenih pristopov do OVE.

1.      Nacionalni načrti

Nacionalni načrti energetskih in podnebnih politik, ki so pomembni za investitorje, morajo upoštevati holistični pristop v energetskem sektorju, ne le osredotočenost na OVE, ampak tudi na ostale cilje Energetske unije, zlasti zanesljivost oskrbe. Prav tako morajo vsebovati stabilen okvir za investitorje do leta 2030 (manjša regulatorna tveganja, manjši strošek kapitala, tehnološki razvoj). Fokus naj bo na učinkih različnih političnih ukrepov, ki pa naj vsebujejo tudi ukrepe v okviru ETS sektorja ter ukrepe za spodbujanje elektrifikacije in integracije trga. Ocena prispevanja držav k doseganju cilja OVE naj bo realistična in naj upošteva potencial OVE v različnih sektorjih.

Za nacionalne načrte bi bilo smiselno, da se opredelijo na »izvedljive ali izkoristljive« potenciale. Potenciali so namreč lahko omejeni iz različnih vidikov: ekonomskega, okoljskega, tehničnega, prostorskega, …

2.      Podporne sheme in mehanizmi sodelovanja

Skupina HSE je mnenja, da je po letu 2020  potrebno postopno ukinjanje subvencij OVE, ETS pa mora postati glavno vodilo za razvoj nizkoogljičnih tehnologij. Skupaj z nedavno vzpostavljeno rezervo za stabilnost trga, ki jo v skupini HSE podpiramo, bo zakonodajni predlog reforme EU ETS pomenil spodbudo za zmanjševanje emisij CO2, izboljšanje energetske učinkovitosti in investicije v nizkoogljične tehnologije. Nova zakonodaja mora seveda prispevati k vzpostavitvi jasne in kredibilne cene ogljika.

Doseganje cilja 27% OVE do leta 2030 – kako?

Prenova direktive mora imeti uravnotežen pristop do OVE v energetskem  in prometnem sektorju ter sektorju ogrevanja in hlajenja. Učinkoviti ukrepi morajo zagotoviti napredek držav članic pri razvoju OVE. Predpogoj elektrifikacije je zmanjšanje davkov in dajatev ter stroškov podpor. Financiranje raziskav in razvoja na ravni EU naj ne bo usmerjeno le na OVE projekte, ampak na inovativne sisteme, ki omogočajo večjo integracijo trga (fleksibilnost elektrarn, hranilniki energije, CCS, pametna omrežja).

3.       EU kot vodilna sila na področju OVE

Energetski sektor ima vodilno vlogo na poti k dekarbonizaciji. Delež OVE pa v energetskem sektorju raste hitreje kot v drugih sektorjih. Da bi obdržali vodilno mesto v svetu je potrebno več vlaganja v raziskave in razvoj ter inovacije, tudi s strani podjetij, v različne tehnologije. EU sredstva so v tem okviru ključnega pomena. HSE je tudi mnenja, da pri doseganju cilja OVE ne smemo pozabiti na usklajenost podnebnih in okoljskih ter energetskih ciljev.

4.      Samoproizvodnja

Po mnenju HSE mora za OVE obstajati trg, kjer lahko sodelujejo vsi udeleženci (podjetja, občine, potrošniki, privatni investitorji). Zato HSE podpira razvoj decentralizirane proizvodnje, vendar morajo biti aktivni potrošniki integrirani na trgu ter ne smejo ogrožati stabilnosti sistema ali izkrivljati trga. Razvoj decentralizirane proizvodnje omogoča tudi razvoj inovativnih storitev, ki jih bodo energetska podjetja lahko ponujala aktivnim potrošnikom, zato je decentralizirana proizvodnja lahko poslovna priložnost. Razvoj pametnih števcev in pametnih omrežij v tem kontekstu je ključen.

5.      OVE potencial

Odločevalci se morajo zavedati, da bo energetska tranzicija zahtevala veliko investicij, pri tem pa je treba zagotoviti tudi strokovno učinkovit razvoj OVE tehnologij.  Razvoj OVE se razlikuje od države do države, pa tudi znotraj držav. Potrebno je upoštevati ne samo tehnični potencial, temveč tudi ekonomski potencial, ki temelji na povpraševanju, fleksibilnosti, kapaciteti. Nekateri trgi se že srečujejo s preveliko kapacitet iz nizkoogljičnih virov.

Slovenija si mora prizadevati, da bo do leta 2035 izkoriščen celoten energetski potencial rek, ki ga je mogoče izkoristiti na trajnosten način. V skupini HSE ta cilj seveda močno podpiramo, saj menimo, da je hidroenergija ključna za stabilnost sistema in zanesljivost oskrbe ter ima osrednjo vlogo med tehnologijami obnovljivih virov energije, saj je zanesljiva, učinkovita in podnebju prijazna. Skrbi pa nas, da cilj na področju hidroenergije ni usklajen z okoljskim resorjem. Menimo, da mora biti strateško tako pomembno področje, kot je energetika, v svojih ciljih usklajeno s politikami na drugih področjih, kot so okolje, prostor, javne finance, itn. Pri tem imajo ključno vlogo državni organi, ki morajo delovati usklajeno in podporno.

V nacionalni energetski strategiji je potrebno jasno zapisati, da so cilji na področju obnovljivih virov, še posebej hidroenergije, v celoti usklajeni z drugimi relevantnimi politikami, ki bodo delovale podporno (in ne zaviralno) za doseganje predlaganih ciljev.

6.      Integracija OVE na trgu

Skupina HSE meni, da je treba okrepiti vlogo EU ETS, ki bo na ta način lahko igral tudi ključno vlogo pri spodbujanju razvoja OVE. Politiko do OVE je treba prevetriti, za OVE pa veljati enaka pravila in obveznosti kot veljajo za ostale proizvodne vire (enake tehnične zahteve, plačila za dostop do omrežja in uporabo omrežja). Podporne sheme za OVE je treba prilagoditi čim prej, da se zagotovi stroškovna učinkovitost in minimizira izkrivljanje trga, kar negativno vpliva na konkurenčnost. Treba je tudi izboljšati povezljivost prenosnih omrežij v Evropi, da se zmanjša lokalni vpliv proizvodnje OVE na cene in investicije. Fleksibilnost pri oskrbi z energijo (ki jo lahko zagotavljajo druge tehnologije, zlasti hidroelektrarne in termoelektrarne) zaradi večje variabilnosti OVE postaja vse bolj pomembna.

Pravila, ki bodo omogočila integracijo OVE na trgu, vsebujejo tudi udeležbo konvencionalnih elektrarn, OVE, hranilnikov energije, izboljšanje delovanja trgovanja znotraj dneva (intra-day), dan vnaprej (day-ahead) in čezmejnih trgov, razvoj trga rezervnih storitev.

7.      Izravnalna obveznost (izravnalni trg)

HSE meni, da naj bo obveznost izravnavanja, sodelovanja na izravnalnem trgu, na strani vseh udeležencev na trgu, direktno ali indirektno. Obveznosti izravnavanja so za vse proizvodne enote (obstoječe in nove). Vključitev OVE v obveznost omogoča zmanjšanje neravnovesij v sistemu. Odločitev o obveznosti (na prostovoljni ravni ali obvezno) naj bo v rokah držav članic, izvajalci takšnih storitev pa ustrezno nagrajeni. To nadalje omogoča integracijo OVE na trgu.

8.      Ogrevanje in hlajenje

OVE bodo igrali pomembno vlogo pri dekarbonizaciji sektorja ogrevanja in hlajenja. Vendar je pri tem prav tako treba upoštevati tehnološko nevtralnost. Pravilna zasnova trga za razvoj večjega deleža lokalnih in decentraliziranih OVE je ključnega pomena.

9.      Dispečiranje

Tehnološka nevtralnost se mora upoštevati, vsi proizvodni viri morajo biti obravnavani enako ter podvrženi enakim pravilom, obveznostim in pravicam. Tako se naj tudi pri dispečiarnju OVE upošteva to načelo. Spodbude za proizvodnjo OVE, ko so cene električne energije pod variabilnimi stroški, se naj ukinejo. Prav tako se bodo sistemski operaterji vse bolj srečevali s potrebo po uravnavanju variabilnosti OVE (kar velja za sonce in veter) ter bodo zato potrebne tudi druge, bolj zanesljive proizvodne tehnologije, kot so termoelektrarne.

10.  Ovire za razvoj OVE

Nerazumevanje prednosti določenih projektov s strani lokalnega okolja lahko predstavlja veliko oviro pri izvajanju projekta. Prav tako lahko nasprotovanje okoljevarstvenih NVO nadaljevanje projekta tudi ustavi. Zato je izjemnega pomena, da so v zgodnji fazi načrtovanja projekta vključeni vsi relevantni deležniki, kjer imajo možnost posvetovanja. Tako država, zlasti če gre za strateško pomembne projekte OVE, kot investitor mora zagotoviti ustrezno obveščanje, izobraževanje. Prav tako je ključnega pomena politična podpora. HSE tudi nasprotuje definiranju vnaprej določenih t.i. no-go geografskih območij za projekte OVE, saj bi to prispevalo k manj učinkovitem razvoju OVE na ravni EU in bi še poslabšalo sprejemanje določenih projektov s strani javnosti.

HSE meni, da so omenjene aktivnosti sicer domena držav članic, saj se nacionalne ureditve na tem področju zelo razlikujejo, vendar pa so s strani EU dobrodošle usmeritve in skupna navodila na ravni EU, zlasti na področju postopkov pridobivanja različnih dovoljenj (ki naj bi bili enaki za vse tehnologije, so preveč dolgotrajni, kompleksni).

Predvsem mora država nujno poenostaviti postopke za umeščanje objektov v prostor. Prednostno je treba izkoristiti celoten tehnično izkoristljiv hidroenergetski potencial slovenskih vodotokov. V postopkih načrtovanja objektov ter umeščanja v prostor je treba upoštevati načela večnamenskosti in javnega interesa. Na ta način se hkrati rešujejo vprašanja oz. problematika v zvezi s poplavno zaščito, namakanjem, oskrbo s pitno vodo, izrabo vodnih površin za rekreacijo in turizem, itn. Ob tem je treba zagotoviti  sodelovanje domače industrije, kar posledično zagotavlja odpiranje novih delovnih mest.

11.  OVE v prometu

Preusmeritev od bencina in dizelskega goriva k električni energiji predstavlja pomemben prispevek k dekarbonizaciji v prometu. To bo pripomoglo tudi k večji stroškovno učinkoviti integraciji električne energije iz OVE. Glavne ovire za razvoj elektromobilnosti še vedno sicer predstavljajo visoki stroški na enoto, visoki proizvodni stroški, kapaciteta baterij, pomanjkanje polnilnih postaj, davki na električno energijo, nizke cene nafte.

HSE podpira razvoj v smeri elektrifikacije tako v javnem kot zasebnem prometu in meni, da si morajo države zastaviti cilje v svojih nacionalnih načrtih tudi na tem področju.

12.  Potrdila o izvoru

Trenutno veljaven sistem za zagotavljanje informacij  o virih električne energije za končne uporabnike na EU ravni je zastavljen dobro, a bi ga bilo treba izboljšati ter nadgraditi in ga tako narediti bolj zanesljivega. Smiselno bi bilo predpisati, da je za razkritje deležev virov električne energije za vse vrste tehnologij (ne le za obnovljive vire) obvezna uporaba potrdil o izvoru (Guarantees of Origin), oziroma za tisti del, kjer to ni mogoče (nakupi na borzah, preko portalov, izven EU…) uporaba tako imenovanega nacionalnega »Residual Mix«. Le ta se že sedaj v večjem delu držav EU izračunava v skladu s priporočili projekta RE-DISS. V skladu s tem takšen predpis ne bi smel predstavljati dodatnih stroškov.

Sistem zagotavljanja (izračunavanja) in prikazovanja informacij o deležih virov električne energije bi moral biti na ravni EU popolnoma enoten, saj bo lahko le tako prispeval svoj delež k doseganju zastavljenih ciljev. S tem bi se omogočilo, da se lahko tudi končni odjemalci električne energije odločijo in zavestno ter aktivno pristopijo k doseganju ciljev OVE.

Na potrdilih o izvoru bi bilo prav, da so lahko poleg obveznih, že sedaj predpisanih informacij, na prostovoljni ravni prisotne še dodatne informacije (CO2 emisije, dodatne certifikacije,…). Menimo, da bi lahko obvezna objava o CO2 emisijah na potrdilih o izvoru vplivala na zmedo na trgu, predvsem na področju ETS sheme. V okviru projekta RE-DISS so že predpisana priporočila, ki jih velik del držav EU tudi upošteva pri razkritju deležev virov (predvsem za obnovljive vire energije) in so bila do sedaj dobro vodilo in osnova za pretežno poenoteno razkritje deležev virov električne energije, ki jo dobavitelji dobavljajo končnim odjemalcem. Z obveznim, enotnim sistemom na ravni EU in z razširitvijo uporabe potrdil o izvoru na vse proizvodne vire in ne le na OVE, bi dosegli, da bi bilo zagotavljanje informacij o deležih virov električne energije transparentno, enostavno in veliko bolj zanesljivo, saj bi s tem zmanjšali možnosti dvojnega štetja ne le za OVE ampak tudi za ostale proizvodne vire električne energije. S tem bi tudi potrdila o izvoru, ki so mehanizem, ki omogoča pregledno in učinkovito zagotavljanje informacij brez podvajanj, pridobila na pomenu in vrednosti.

Mednarodni sistem za potrdila o izvoru (EECS system) je dobro in učinkovito zastavljen, torej  nadgradnja nacionalnih sistemov potrdil o izvoru za vse vrste proizvodnih virov električne energije ne bi smela predstavljati večjih vlaganj.

JAVNO POSVETOVANJE O NOVI ZASNOVI TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V EU

Dokument za javno razpravo SWD (2015) 142 final (15.7.2015-8.10.2015) Pripravljavec: Evropska komisija; Prispevek skupine HSE; 5. oktober 2015

Skupina HSE pozdravlja možnost sodelovanja v okviru javnega posvetovanja o novi zasnovi trga z električno energijo. Evropski trgi električne energije se namreč soočajo s korenitimi spremembami, zlasti zaradi zadanih podnebnih in energetskih ciljev EU. Potrebni so konkretni koraki za oblikovanje trdne Energetske unije, med njimi tudi novi zakonodajni predlogi na področju trga z električno energijo, ki te spremembe upoštevajo. V nadaljevanju podajamo nekaj splošnih pogledov na oblikovanje energetskega trga, pa tudi stališča do specifičnih tematik, zlasti razvoja obnovljivih virov energije (OVE) in mehanizmov za zagotavljanje dodatnih zmogljivosti (CRM).

Skupina HSE poudarja, da potrebujemo delujoče energetske trge in trge fleksibilnosti, ki niso obremenjeni z intervencijami, ki jih izkrivljajo. Delujoč notranji energetski trg s trdnim sistemom EU ETS kot glavnim vodilom za dekarbonizacijo sektorja ostaja najpomembnejši element tržnega modela. Skupina HSE se zavzema za tehnološko nevtralnost in konkurenčnost kot glavni načeli za stroškovno učinkovito energetsko tranzicijo. Prav tako pozdravljamo vse ukrepe in napore k integraciji energetskih trgov v Evropi.

Skupina HSE kot eden izmed akterjev na evropskem energetskem trgu bo aktivno sodelovala in prispevala k nadaljevanju razprav in procesov na tem področju, tako na evropski kot na nacionalni ravni.

Dolgoročne pogodbe

Skupina HSE verjame, da so lahko dolgoročne pogodbe, v kolikor so tržno naravnane in transparentne,  eno izmed ustreznih orodij za zagotovitev večje stabilnosti investicijam v nove proizvodne kapacitete, saj potencialno zmanjšujejo tveganja in kapitalske stroške. Pogodbe morajo biti sklenjene  na prostovoljni ravni med udeleženci na trgu brez regulatornih ovir.

Davki in dajatve

Države članice nalagajo različne davke in dajatve energetskemu sektorju. Takšne tržne intervencije (zlasti za proizvodne enote) ovirajo razvoj notranjega trga z električno energijo, vplivajo na odločitve o zagonu, ovirajo investicije v nove in obstoječe elektrarne in izkrivljajo konkurenčnost med tehnologijami. Vpeljava novih davkov celo povečuje regulatorna tveganja.  Davki in dajatve na končnem računu porabnikov (ki so večinoma višji kot delež porabe energije) prav tako predstavljajo oviro za elektrifikacijo, ki je nujna za doseganje ciljev dekarbonizacije.

Integracija OVE na trgu

Skupina HSE meni, da je treba okrepiti vlogo EU ETS, ki bo na ta način lahko igral tudi ključno vlogo pri spodbujanju razvoja OVE. Politiko do OVE je treba prevetriti, saj mora ne le trg postati primeren za razvoj OVE, ampak morajo tudi OVE postati primerni za trg. To pomeni, da morajo za OVE veljati enaka pravila in obveznosti kot veljajo za ostale proizvodne vire (enake tehnične zahteve, plačila za dostop do omrežja in uporabo omrežja). Podporne sheme za OVE je treba prilagoditi čim prej, da se zagotovi stroškovna učinkovitost in minimizira izkrivljanje trga, kar negativno vpliva na konkurenčnost.

Treba je tudi izboljšati povezljivost prenosnih omrežij v Evropi, da se zmanjša lokalni vpliv proizvodnje OVE na cene in investicije. Fleksibilnost pri oskrbi z energijo (ki jo lahko zagotavljajo druge tehnologije, zlasti hidroelektrarne in termoelektrarne) zaradi večje variabilnosti OVE postaja vse bolj pomembna.

Subvencije, nove tehnologije, vloga EU ETS

Skupina HSE je mnenja, da je po letu 2020  potrebno postopno ukinjanje subvencij OVE, ETS pa mora postati glavno vodilo za razvoj nizkoogljičnih tehnologij. Skupaj z nedavno vzpostavljeno rezervo za stabilnost trga, ki jo v skupini HSE podpiramo, bo zakonodajni predlog reforme EU ETS pomenil spodbudo za zmanjševanje emisij CO2, izboljšanje energetske učinkovitosti in investicije v nizkoogljične tehnologije. Nova zakonodaja mora seveda prispevati k vzpostavitvi jasne in kredibilne cene ogljika.

Regionalno sodelovanje

Skupina HSE podpira regionalno sodelovanje med državami članicami EU pri razvoju OVE, na področju raziskav in razvoja, demonstracijskih projektov, skladiščenja energije, itd. Regionalno sodelovanje na področju OVE, vključno z decentralizirano proizvodnjo, lahko predstavlja začetni korak k bolj enotnemu evropskemu pristopu za doseganje ciljev OVE. Proces priprave nacionalnih načrtov, ki bodo del upravljanja Energetske unije, lahko predvidi takšno sodelovanje.

Trgi zmogljivosti in CRM

V skupini HSE opažamo, da postajajo trgi zmogljivosti vse bolj pomemben del zasnove energetskega trga s ciljem zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo. Pravilno delujoči trgi zmogljivosti spodbujajo zanesljive kapacitete oziroma omogočajo cene, ki spodbujajo, da zadostne količine zmogljivosti ostanejo v sistemu, ali pa pritegnejo potrebne investicije v nove zmogljivosti. CRM morajo biti tehnološko nevtralni. Ne glede na to, da se lahko razvijejo usklajene metodologije za izračunavanje zadostnosti, te ne smejo biti ovira, da države članice razvijejo CRM, če jih potrebujejo. CRM mehanizmi, ki temeljijo na tržnih predpostavkah, lahko presežejo nekatere anomalije na trgu, ki so nastale zaradi nesorazmernih podpor OVE in v obdobju do začetka postopnega ukinjanja podpornih shem za OVE, ko bo po prepotrebnih reformah bolj učinkovito deloval tudi sistem EU ETS, pomenijo nujen element zasnove trga z električno energijo. 

Skupina HSE je prepričana, da bodo konstruktivni predlogi s strani vseh akterjev na energetskem trgu prispevali k oblikovanju trdne zasnove trga z električno energijo, ki mora po našem mnenju v čim večji meri upoštevati tudi specifike posameznih držav. Upamo, da bodo v tem okviru pripravljeni zakonodajni predlogi na evropski ravni, saj si akterji na elektroenergetskem trgu želimo predvsem večje regulatorne, in s tem tudi večje investicijske stabilnosti.

Podnebna konferenca v Parizu COP 21 – kako naprej?

V Parizu so pogajalci 12. decembra sprejeli zgodovinski podnebni dogovor

V skladu s predlogom so se države dogovorile o dolgoročnem cilju, da bodo omejile dvig povprečnih svetovnih temperatur na precej manj kot dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi, prizadevanja pa bodo šla v smeri omejitve dviga temperature na 1,5 stopinje. Neto ničelne izpuste toplogrednih plinov naj bi dosegli v drugi polovici stoletja. 100 milijard dolarjev je najnižja vsota, ki jo bodo morale razvite države letno zagotoviti državam v razvoju za podnebno ukrepanje. Novi globalni podnebni dogovor bo v veljavo stopil leta 2020, ko se izteče veljavnost Kjotskega protokola.

Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov je v skladu s predlogom obveznost vseh, nacionalni cilji lahko z njim postajajo le še bolj ambiciozni. Krepi pomen prilagajanja na podnebne spremembe, prepoznana je potreba po kompenzaciji za nastalo škodo in izgubo.

Na vsakih pet let se bo odvil pregled svetovnega napredka držav pri doseganju podnebnih ciljev, prvi tak pregled naj bi se predvidoma zgodil leta 2023. Prvi pregled izpolnjevanja nacionalnih ciljev pa bo opravljen leta 2025.

V sporazumu je člen, ki naslavlja izgube in škodo iz naslova podnebnih sprememb. Vendar pa so ta določila pospremljena z izrecnim določilom, da ta člen ne more biti osnova za kakršno koli odgovornost ali kompenzacijo. V predlogu je omenjenih 100 milijard dolarjev letno kot najnižja raven finančne pomoči državam v razvoju za podnebno ukrepanje. Vendar pa je ta člen iz sporazuma premaknjen med nezavezujoče sklepe.

Dogovor vključuje tudi možnost sodelovanja med državami pri doseganju zavez in vzpostavitve mehanizma za prispevanje k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in podpori trajnostnemu razvoju. Te mehanizme sodelovanja bodo spremljala stroga pravila.

Kaj to pomeni za že zastavljene cilje EU do leta 2020, 2030?

Komisar za energijo in okolje Arias Cañete dejal, da EU svojih podnebnih in energetskih ciljev glede na dogovor v Parizu ne bo spreminjala. EU si je zastavila cilj vsaj 40% zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030, v prihodnjem letu pa bo objavila tudi zakonodajni predlog, kako bodo države članice ta cilj (in druge) dosegle. Države morajo do leta 2018 namreč pripraviti nacionalne načrte in jih predstaviti Komisiji. Pri tem je treba poudariti, da Slovenija sodi med države EU, ki imajo trenutno eno od dolgoročno najbolj optimalnih energetskih mešanic na strani virov, ki skupaj zagotavljajo dolgoročno varno, zanesljivo, ekonomsko vzdržno in okoljsko/trajnostno naravnano oskrbo z energijo.

Različni pogledi na dogovor

Nevladne organizacije predlog - čeprav je daleč o idealnega - večinoma pozdravljajo. Cilji so ambiciozni, menijo, premalo pa je predvidene pomoči najrevnejšim in najbolj ranljivim.
Greenpeace meni, da tak dogovor fosilno industrijo postavlja na napačno stran zgodovine. WWWF in Oxfam pa sta poudarila, da je 1,5 stopinje pomembna moralna zmaga, a brez dejanj ne pomeni veliko. Pomembno pa je dejstvo, da so države priznale, da je dosedanje ne ukrepanje povzročilo nepopravljive posledice.

Na drugi strani pa so predstavniki sektorja industrije premoga v okviru združenja EURACOAL zaskrbljeni nad dejstvom, da nekateri interpretirajo dogovor kot takojšnji konec fosilnim gorivom. Menijo tudi, da si EU zastavlja preambiciozne cilje, medtem ko si jih ostali svet ne. Velika Britanija naj bi zaprla vse elektrarne na premog do leta 2025, prav tako naj bi Francija, Avstrija, Portugalska in Finska to storile v naslednjem desetletju.

EURELECTRIC, združenje proizvajalcev električne energije, glede doseženega dogovora posebej pozdravlja, da so v sporazum vključena določila o pomenu vloge trga pri doseganju globalnega prehoda v nizkoogljično družbo. Tržni mehanizmi, kot so trgi z ogljikom, so najbolj učinkovito orodje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in spodbujanje investicij v nizkoogljične tehnologije in energetsko učinkovitost.

Pogled skupine HSE na dogovor

Skupina HSE pozdravlja močan rezultat podnebne konference – mednarodni podnebni sporazum in globalno zavezanost za bolj proti podnebnim spremembam. HSE meni, da so podnebna pogajanja pomembna. Še bolj kot pogajanja pa so ključne izpogajane vsebine, njihova tržna izvedljivost ter določeni cilji in večja fleksibilnost pri ukrepih za doseganje le-teh. Pričakujemo robusten globalni podnebni okvir, nacionalne ambicije pa so lahko nadalje okrepljene prek podnebnih politik in tehnoloških inovacij.

HSE je največji proizvajalec električne energije iz tržnih OVE, zlasti hidroenergije, kot tudi iz BAT premogovne tehnologije. HSE ima v svojem portfelju skoraj 50% proizvodnje električne energije iz premoga, vendar pri proizvodnji upošteva vse okoljevarstvene zaveze in omejitve, tako nacionalne kot EU, termoelektrarne so opremljene v skladu z BAT tehnologijami, kar prispeva k minimalizaciji izpustov emisij toplogrednih plinov. HSE podpira razvoj čistih premogovnih tehnologij. Pri energetskem prehodu, kjer raste delež variabilnih OVE, pa je treba poudariti pomembno vlogo konvencionalnih elektrarn pri zagotavljanju zanesljivosti in stabilnosti elektroenergetskega sistema. Tudi EU se zaveda, da brez fosilnih goriv ni možno zagotavljati varne in zanesljive proizvodnje električne energije, le njihovo delovanje moramo tako optimirati oziroma nadgraditi, da bodo minimizirani vplivi na okolje, kar predvideva tudi relevantna evropska okoljska zakonodaja. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da je nacionalna energetska mešanica v izključni nacionalni pristojnosti držav članic.

HSE meni, da je dekarbonizacija ključna za prehod na dolgoročno trajno globalno gospodarstvo in je zavezan k svoji vlogi na tej poti. Podnebne spremembe so del dnevnega poslovanja skupine HSE, saj obstaja korelacija med ceno električne energije na trgu in ključnimi parametri podnebnih sprememb. V skupini HSE skrbno načrtujemo naše dolgoročne naložbe v nove proizvodne objekte, presojamo jih tudi z vidika prispevka k doseganju zavez države na podnebnem in okoljskem področju. Pri tem pa je nujno stabilno in predvidljivo okolje za delovanje energetskih podjetij.

Od države tako pričakujemo, da bo v skladu s sporazumom v Parizu ter sprejetimi cilji EU na področju energetike in podnebnih sprememb sprejela trajnostne, ekonomsko izvedljive ter ekološko in družbeno sprejemljive ukrepe. To pa naj bi upoštevala tudi pri pripravi nacionalne energetske strategije oz. Energetskega koncepta Slovenije, ki mora temeljiti na dolgoročnih usmeritvah, vendar realno uresničljivih ciljih.

Naslednji koraki

Dogovor morajo sedaj ratificirati države podpisnice. Dogovor bo stopil v veljavo, ko ga bo ratificiralo 55 držav, ki so skupaj odgovorne za 55% izpustov toplogrednih plinov (ZDA in Kitajska sta skupaj odgovorni za 38% emisij). V aprilu 2016 naj bi potekala podpisna slovesnost, sporazum pa bo odprt za podpise do aprila 2017. Naslednje leto bo podnebna konferenca potekala v Maroku, kjer bo fokus na inovacijah. Države so se dogovorile, da bodo preučile njihove zaveze v letu 2018 in jih po potrebi zaostrile.

JAVNO POSVETOVANJE O NOVI ZASNOVI TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V EU

Dokument za javno razpravo SWD (2015) 142 final (15.7.2015-8.10.2015) Pripravljavec: Evropska komisija; Prispevek skupine HSE, 5. oktober 2015

Skupina HSE pozdravlja možnost sodelovanja v okviru javnega posvetovanja o novi zasnovi trga z električno energijo. Evropski trgi električne energije se namreč soočajo s korenitimi spremembami, zlasti zaradi zadanih podnebnih in energetskih ciljev EU. Potrebni so konkretni koraki za oblikovanje trdne Energetske unije, med njimi tudi novi zakonodajni predlogi na področju trga z električno energijo, ki te spremembe upoštevajo. V nadaljevanju podajamo nekaj splošnih pogledov na oblikovanje energetskega trga, pa tudi stališča do specifičnih tematik, zlasti razvoja obnovljivih virov energije (OVE) in mehanizmov za zagotavljanje dodatnih zmogljivosti (CRM).

Skupina HSE poudarja, da potrebujemo delujoče energetske trge in trge fleksibilnosti, ki niso obremenjeni z intervencijami, ki jih izkrivljajo. Delujoč notranji energetski trg s trdnim sistemom EU ETS kot glavnim vodilom za dekarbonizacijo sektorja ostaja najpomembnejši element tržnega modela. Skupina HSE se zavzema za tehnološko nevtralnost in konkurenčnost kot glavni načeli za stroškovno učinkovito energetsko tranzicijo. Prav tako pozdravljamo vse ukrepe in napore k integraciji energetskih trgov v Evropi.

Skupina HSE kot eden izmed akterjev na evropskem energetskem trgu bo aktivno sodelovala in prispevala k nadaljevanju razprav in procesov na tem področju, tako na evropski kot na nacionalni ravni.

Dolgoročne pogodbe

Skupina HSE verjame, da so lahko dolgoročne pogodbe, v kolikor so tržno naravnane in transparentne,  eno izmed ustreznih orodij za zagotovitev večje stabilnosti investicijam v nove proizvodne kapacitete, saj potencialno zmanjšujejo tveganja in kapitalske stroške. Pogodbe morajo biti sklenjene  na prostovoljni ravni med udeleženci na trgu brez regulatornih ovir.

Davki in dajatve

Države članice nalagajo različne davke in dajatve energetskemu sektorju. Takšne tržne intervencije (zlasti za proizvodne enote) ovirajo razvoj notranjega trga z električno energijo, vplivajo na odločitve o zagonu, ovirajo investicije v nove in obstoječe elektrarne in izkrivljajo konkurenčnost med tehnologijami. Vpeljava novih davkov celo povečuje regulatorna tveganja.  Davki in dajatve na končnem računu porabnikov (ki so večinoma višji kot delež porabe energije) prav tako predstavljajo oviro za elektrifikacijo, ki je nujna za doseganje ciljev dekarbonizacije.

Integracija OVE na trgu

Skupina HSE meni, da je treba okrepiti vlogo EU ETS, ki bo na ta način lahko igral tudi ključno vlogo pri spodbujanju razvoja OVE. Politiko do OVE je treba prevetriti, saj mora ne le trg postati primeren za razvoj OVE, ampak morajo tudi OVE postati primerni za trg. To pomeni, da morajo za OVE veljati enaka pravila in obveznosti kot veljajo za ostale proizvodne vire (enake tehnične zahteve, plačila za dostop do omrežja in uporabo omrežja). Podporne sheme za OVE je treba prilagoditi čim prej, da se zagotovi stroškovna učinkovitost in minimizira izkrivljanje trga, kar negativno vpliva na konkurenčnost.

Treba je tudi izboljšati povezljivost prenosnih omrežij v Evropi, da se zmanjša lokalni vpliv proizvodnje OVE na cene in investicije. Fleksibilnost pri oskrbi z energijo (ki jo lahko zagotavljajo druge tehnologije, zlasti hidroelektrarne in termoelektrarne) zaradi večje variabilnosti OVE postaja vse bolj pomembna.

Subvencije, nove tehnologije, vloga EU ETS

Skupina HSE je mnenja, da je po letu 2020  potrebno postopno ukinjanje subvencij OVE, ETS pa mora postati glavno vodilo za razvoj nizkoogljičnih tehnologij. Skupaj z nedavno vzpostavljeno rezervo za stabilnost trga, ki jo v skupini HSE podpiramo, bo zakonodajni predlog reforme EU ETS pomenil spodbudo za zmanjševanje emisij CO2, izboljšanje energetske učinkovitosti in investicije v nizkoogljične tehnologije. Nova zakonodaja mora seveda prispevati k vzpostavitvi jasne in kredibilne cene ogljika.

Regionalno sodelovanje

Skupina HSE podpira regionalno sodelovanje med državami članicami EU pri razvoju OVE, na področju raziskav in razvoja, demonstracijskih projektov, skladiščenja energije, itd. Regionalno sodelovanje na področju OVE, vključno z decentralizirano proizvodnjo, lahko predstavlja začetni korak k bolj enotnemu evropskemu pristopu za doseganje ciljev OVE. Proces priprave nacionalnih načrtov, ki bodo del upravljanja Energetske unije, lahko predvidi takšno sodelovanje.

Trgi zmogljivosti in CRM

V skupini HSE opažamo, da postajajo trgi zmogljivosti vse bolj pomemben del zasnove energetskega trga s ciljem zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo. Pravilno delujoči trgi zmogljivosti spodbujajo zanesljive kapacitete oziroma omogočajo cene, ki spodbujajo, da zadostne količine zmogljivosti ostanejo v sistemu, ali pa pritegnejo potrebne investicije v nove zmogljivosti. CRM morajo biti tehnološko nevtralni. Ne glede na to, da se lahko razvijejo usklajene metodologije za izračunavanje zadostnosti, te ne smejo biti ovira, da države članice razvijejo CRM, če jih potrebujejo. CRM mehanizmi, ki temeljijo na tržnih predpostavkah, lahko presežejo nekatere anomalije na trgu, ki so nastale zaradi nesorazmernih podpor OVE in v obdobju do začetka postopnega ukinjanja podpornih shem za OVE, ko bo po prepotrebnih reformah bolj učinkovito deloval tudi sistem EU ETS, pomenijo nujen element zasnove trga z električno energijo. 

Skupina HSE je prepričana, da bodo konstruktivni predlogi s strani vseh akterjev na energetskem trgu prispevali k oblikovanju trdne zasnove trga z električno energijo, ki mora po našem mnenju v čim večji meri upoštevati tudi specifike posameznih držav. Upamo, da bodo v tem okviru pripravljeni zakonodajni predlogi na evropski ravni, saj si akterji na elektroenergetskem trgu želimo predvsem večje regulatorne, in s tem tudi večje investicijske stabilnosti.

 

PREDLOG USMERITEV ZA PRIPRAVO ENERGETSKEGA KONCEPTA SLOVENIJE

Dokument za javno razpravo, 2.6.2015; Predlagatelj: Ministrstvo za infrastrukturo; STALIŠČE SKUPINE HSE

Uvod

Dolgoročne strateške usmeritve na področju energetike mora določiti država, v nasprotnem primeru podjetja pri načrtovanju svojega delovanja in investicij ne poznajo ključnih predpostavk, kar otežuje optimalno odločanje. V skupini HSE, ki se nahaja v pomembnem obdobju prestrukturiranja zaradi zahtevnih razmer na energetskem trgu, bi želeli, da bi priprava nove nacionalne energetske strategije potekala hitreje, saj trenutno veljavna Resolucija o Nacionalnem energetskem programu sega v leto 2004 in je zato v vseh vidikih zastarela. Slovenija ima eno najstarejših energetskih strategij v EU, avstrijska je iz leta 2010, bolgarska iz leta 2011, češka in madžarska iz 2012, poljska iz 2013, itn.

V zadnjih desetih letih je namreč energetski trg EU doživel številne spremembe od liberalizacije do sprememb dolgoročnih ciljev energetske in podnebne politike, v tem času so se zamenjale nekatere ključne usmeritve - poleg konkurenčnosti je zopet postalo pomembno vprašanje varnosti in zanesljivosti. Zaradi visokih zneskov podpor proizvodnji iz obnovljivih virov energije (OVE) za doseganje ciljev trajnostne rabe v zadnjih letih je ta sistem tako v EU kot v Sloveniji pred pomembnim preoblikovanjem. Velika rast OVE pri proizvodnji električne energije (EE) pa je povzročila tudi pomembne spremembe v delovanju omrežij, zaradi katerih bodo potrebna vlaganja tako v prenosna omrežja kot druge elemente elektroenergetskih sistemov (hranilniki, rezervne proizvodne enote, pametna omrežja). Spremembe na energetskih trgih se dogajajo bistveno hitreje kot pred desetletji, zato so potrebni hitri odzivi tudi pri prilagajanju nacionalnih strategij ter poslovnih strategij energetskih podjetij.

Večina držav EU je že na poti preoblikovanja in prilagajanja na nove razmere v energetiki, počasen postopek prenove nacionalne energetske strategije pa nacionalna energetska podjetja postavlja v zahtevno situacijo, ko konkurenčna podjetja v nekaterih državah EU že lahko uspešno izkoriščajo nekatere možnosti za odzivanje na situacijo na trgu, ki jih lahko z ustrezno zakonodajo omogoči država.

Če začnemo pri evropski in mednarodni vpetosti nacionalne energetske strategije, potem bo moral EKS zagotovo opredeliti ukrepe za doseganje mednarodnih podnebnih obvez in ciljev zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo. Pri tem bo nujno, da dokument izpostavi vse relevantne nacionalne okoliščine, ki jih je treba upoštevati pri stroškovno učinkovitem in sorazmernem prevzemanju teh obvez in ciljev.

Hkrati menimo, da mora nova strategija upoštevati vsa aktualna dogajanja na evropskem energetskem trgu ter jih ustrezno, predvsem pa pravočasno prevesti v ukrepe na nacionalni ravni. Pri tem imamo v mislih predvsem razvoj na področju mehanizmov zmogljivosti, ki se uvajajo ali pa so že uvedeni v številnih državah EU in pomenijo dopolnitev obstoječega modela energetskega trga. Menimo, da mora EKS jasno opredeliti aktivnosti na tem področju. Hkrati mora dokument upoštevati razvoj Sistema EU za trgovanje z izpusti, ki ga čaka temeljita prenova, ki bo bistveno vplivala na delovanje tega sistema, ki naj bi postal ključni instrument za doseganje ne le cilja glede zniževanja emisij, ampak tudi ciljev na področju OVE. Ne nazadnje pa se EU ponovno vrača k razpravi o pomenu CCS in drugih čistih premogovnih tehnologij za doseganje zanesljive oskrbe z energijo, zato bi moral EKS posebno pozornost nameniti tudi temu področju. 

Ugotavljamo, da je Predlog usmeritev za pripravo EKS v nekaterih delih nerealen, ne upošteva nacionalnih okoliščin ter je deloma neusklajen z evropskimi smernicami na področju energetike.

 

Fosilni viri in premog

Predvsem je to očitno na področju fosilnih goriv. Ministrstvo za infrastrukturo namreč v predlogu usmeritev predlaga, da bo do leta 2055 dalje proizvodnja EE v Sloveniji zgolj in samo iz nizkoogljičnih virov, fosilna goriva pa naj bi nadomestili z večjim deležem obnovljivih virov energije (OVE) in jedrske energije. Še več, nadalje predlaga, da uporaba premoga in lignita ne bo več mogoča, nove investicije v premogovne tehnologije niso več dovoljene, od leta 2055 pa tudi uporaba premoga oz. lignita v obstoječih napravah ne bo več dovoljena.

Taka usmeritev, prvič, ne upošteva dejstva, da sodi Slovenija med države EU, ki imajo trenutno eno od dolgoročno najbolj optimalnih energetskih mešanic na strani virov, ki ima vsak določene prednosti, vsi skupaj pa zagotavljajo osnovo za dolgoročno varno, zanesljivo, ekonomsko vzdržno in okoljsko/trajnostno naravnano oskrbo z energijo. Slovenija bi z izločitvijo nekaterih virov in določenih tehnologij, povezanih s temi viri, postala bistveno bolj ranljiva in odvisna od zunanjih dobaviteljev, vse skupaj pa bo negativno vplivalo tako na varnost dobave kot tudi ceno energije.

Drugič, predlagana usmeritev ne upošteva dejstva, da nizkoogljična proizvodnja EE še ne pomeni izključevanja fosilnih goriv, ampak pomeni razvoj in uporabo tehnologij, ki omogočajo nizkoogljično proizvodnjo EE tudi iz fosilnih goriv (npr. CCS, in druge, ki so še v fazi R&R).

Tretjič, tovrstno omejevanje/izključevanje virov proizvodnje EE pravzaprav pomeni, da si v naprej omejujemo možnosti razvojnega preboja pri določenih virih/tehnologijah.

In nenazadnje, vse našteto je v nasprotju z usmeritvami EU na tem področju. Nedavno objavljeno Sporočilo Evropske komisije o novi zasnovi trga z električno energijo poudarja vlogo konvencionalnih elektrarn pri zagotavljanju zanesljivosti sistema.[1]Sporočilo Evropske komisije o Okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, prav tako opozarja, da k zmanjšanju odvisnosti Evrope od uvoza energije prispeva tudi doma proizvedena energija, kar vključuje energijo iz OVE ter konvencionalne in nekonvencionalne fosilne vire.[2]Energetski načrt za leto 2050 ugotavlja, da je eden od elementov potrebnega preoblikovanja energetskega sistema tudi pospešen razvoj CCS in ostalih čistih premogovnih tehnologij, na ta način pa bi premog lahko v prihodnosti ohranil pomembno vlogo pri trajnostni in zanesljivi oskrbi.[3]Tudi evropska energetska industrija poudarja, da morajo biti za doseganje energetskih in podnebnih ciljev EU do leta 2050 (ob ustrezni ceni CO2, ki mora postati edino gonilo proizvodnje EE po letu 2030) na voljo vse proizvodne tehnologije, ki lahko na ekonomsko učinkovit in trajnosten način prispevajo k doseganju teh ciljev.[4]

Za primerjavo naj na tem mestu navedemo še prvo prioriteto nedavno sprejetega češkega energetskega koncepta, in sicer: uravnotežena energetska mešanica primarnih virov in virov proizvodnje EE, ki temelji na širokem portfelju, učinkoviti izrabi vseh dostopnih domačih virov energije in zagotavljanje zadostnih strateških rezerv dostopnih domačih oblik energije.[5]

Iz vsega zgoraj napisanega je jasno, da je glede na predvideno visoko rast potreb po energiji v naslednjih letih ter zelo drago nadomeščanje obstoječih virov energije z OVE (podpore) zelo neracionalno izključevanje posameznih virov energije in s tem obstoječih energetskih lokacij, še posebej ob upoštevanju dejstva, da je umeščanje novih lokacij za pridobivanje premoga v prostor izredno zahteven in dolgotrajen postopek.

Nelogičen je diametralno nasproten pristop do različnih tehnologij pridobivanja energije – klasičen, konvencionalen, nerazvojno naravnan pristop do tehnologije pridobivanja energije iz premoga ter moderen, izredno razvojno naravnan pristop do drugih tehnologij (e-mobilnost).

Nelogično pa je tudi izrazito odklonilno razmišljanje o vlaganjih v premogovne tehnologije oziroma v razvoj čistih premogovnih tehnologij (CCS, podzemno uplinjanje, podzemno utekočinjanje premoga, …), še posebej ob dejstvu, da te tehnologije v svetu in EU tehnično že delujejo. Komercialno sicer še niso učinkovite, a bodo ravno vlaganja v razvoj teh tehnologij privedla do uspešne komercialne uporabe. V času, ki ga zajema EKS, bo možno z uporabo čistih premogovnih tehnologij pretvoriti v energijo vse zaloge premoga v Sloveniji.

Ministrstvu zato predlagamo, da se v EKS izogne tako omejujočim usmeritvam glede fosilnih goriv, pri tem pa naj izhaja iz predpostavke, ki ji sledi tudi EU, in sicer, da bo reformirani Sistem EU za trgovanje z emisijami postal temelj podnebne politike EU s ciljem vzpostaviti ceno ogljika, ki bo vplivala na investicijske odločitve podjetij. Zato predlagamo, da se v EKS kot enega osnovnih ciljev nacionalne energetske strategije zapiše naslednje: zagotavljanje uravnotežene energetske mešanice, ki temelji na učinkoviti izrabi vseh dostopnih domačih virov energije.

 

Obnovljivi viri energije in hidroenergija

V Predlogu usmeritev je predlagatelj zapisal, da si bo prizadeval, da bo do leta 2035 izkoriščen celoten energetski potencial rek, ki ga je mogoče izkoristiti na trajnosten način. V skupini HSE ta cilj seveda močno podpiramo, saj menimo, da je hidroenergija ključna za stabilnost sistema in zanesljivost oskrbe ter ima osrednjo vlogo med tehnologijami obnovljivih virov energije, saj je zanesljiva, učinkovita in podnebju prijazna.

Skrbi pa nas, da cilj na področju hidroenergije ni usklajen z okoljskim resorjem, kar je bilo izraženo tudi na javni predstavitvi Predloga usmeritev za pripravo EKS. To je jasno razvidno tudi iz osnutka Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2015-2012, ki je trenutno v javni obravnavi, pa tudi, med drugim, iz nedavno objavljenega predloga Biosfernega območja Mura za vključitev na seznam biosfernih območij pri UNESCO Programu Človek in Biosfera. Menimo, da mora biti strateško tako pomembno področje, kot je energetika, v svojih ciljih usklajeno s politikami na drugih področjih, kot so okolje, prostor, javne finance, itn. Pri tem imajo ključno vlogo državni organi, ki morajo delovati usklajeno in podporno.

Predvsem pa mora država nujno poenostaviti postopke za umeščanje objektov v prostor, sicer bodo cilji glede izkoriščenosti energetskega potenciala rek ostali le črka na papirju. Prednostno je treba izkoristiti celoten tehnično izkoristljiv hidroenergetski potencial slovenskih vodotokov. V postopkih načrtovanja objektov ter umeščanja v prostor je treba upoštevati načela večnamenskosti in javnega interesa. Na ta način se hkrati rešujejo vprašanja oz. problematika v zvezi s poplavno zaščito, namakanjem, oskrbo s pitno vodo, izrabo vodnih površin za rekreacijo in turizem, itn. Ob tem je treba zagotoviti  sodelovanje domače industrije, kar posledično zagotavlja odpiranje novih delovnih mest.

Naj omenimo še, da v predlogu Usmeritev ni upoštevano dejstvo, da bodo hranilniki energije igrali ključno vlogo za zagotavljanje stabilnosti oskrbe. Zaenkrat so še vedno najučinkovitejši hranilniki črpalne hidroelektrarne, zato bi bilo treba v EKS jasno opredeliti pomen takšnih objektov. Prav tako je premalo poudarka na vlogi in pomenu decentralizirane in distribuirane proizvodnje električne energije iz OVE.

Na tem mestu Ministrstvo tako pozivamo, da v predlogu EKS jasno zapiše, da so predlagani cilji na področju obnovljivih virov, še posebej hidroenergije, v celoti usklajeni z drugimi relevantnimi politikami, ki bodo delovale podporno (in ne zaviralno) za doseganje predlaganih ciljev. Hkrati bi želeli, da EKS jasno in natančno opredeli ne le cilje, ampak predvsem podporno okolje, ki ga bo vzpostavila država za izvedbo investicij za doseganje tega in ostalih ciljev EKS.

 

Električna energija

Glede proizvodnje EE Ministrstvo predlaga cilj v letu 2055 doseči nizkoogljično proizvodnjo. Pri tem navaja, da ima Slovenija zaradi geografskih značilnosti in dobrih povezav večjo možnost izbire glede uvoza električne energije kot glede uvoza drugih energentov, za zagotavljanje konkurenčnosti pa je treba zagotoviti primerno ravnotežje med domačimi viri in uvozom.

Predlagatelj pri tem ne upošteva dejstva, da je treba ločiti infrastrukturne zmogljivosti – čezmejne prenosne zmogljivosti na eni strani, na drugi strani pa zagotovljene vire energije, ki naj bi jo »lažje« uvažali. Predpostavka o možnosti uvoza EE kot »nadomestnega vira« EE namesto nekaterih drugih, tudi domačih virov, pomeni bistveno večje tveganje in ranljivost v primeru prekinitve dobave. Za takšne primere bo zagotovo treba zagotoviti rezervne zmogljivosti doma (na tem mestu tudi ne gre spregledati omejitve/pravila ENTSO-E). Vsekakor pa takšen način preskrbe pomeni dražji način oskrbe z energijo na nacionalni ravni.

Nadalje predlagatelj navaja, da bo za zagotovitev trajnostne proizvodnje EE treba izpolniti načelo »onesnaževalec plača«. To vsekakor pozdravljamo, poudarjamo pa, da mora to načelo veljati za vse vire in vse tehnologije. V nasprotnem primeru bi takšne enostranske rešitve pomenile diskriminatorno obravnavo ene ali nekaj tehnologij/virov, kar bi drugim tehnologijam/virom zagotavljajo konkurenčno prednost. O eksternih stroških OVE tehnologij se v tem trenutku še ne razpravlja dovolj. Lastna cena bi tako morala vključevati tudi stroške razgradnje energetskega objekta po odsluženi dobi.

 

Podporni okvir in finančni mehanizmi

Investicije v energetiki se bodo izvajale samo pod predpostavko tržne izvedljivosti ob hkratnem zagotavljanju varne in zanesljive dobave električne energije.  S tržno izvedljivostjo je mišljena ekonomska upravičenost projektov, brez katere se investitor ne bi odločil za investicijo. Pri tem lahko država z določenimi mehanizmi pripomore k izboljšanju investicijskih pogojev, pod katerimi se bodo investicije lažje izvedle: mehanizmi zmogljivosti, učinkovita podporna shema, prizadevanje Vlade za čim hitrejši pričetek delovanja MSR, sorazmerna obremenitev tržnih akterjev, izboljšanje učinkovitosti postopkov umeščanja v prostor, osveščanje javnosti in doseganje večje stopnje javne sprejemljivosti potrebnih projektov. Pričakujemo, da bodo ta področja v samem EKS izpostavljena in bolj podrobno opredeljena.

Projekcije EU kažejo, da bo potrebnih 90 milijard EUR letno do 2030 (50 za proizvodnjo in 40 za omrežje) investicij za dosego ciljev do 2030 vključno z modernizacijo in transformacijo energetskega sistema. Dokument žal ne daje odgovora na vprašanje, kolikšna je ocena potrebnih investicij v Sloveniji za izpolnitev zadanih ciljev ter koliko je potrebnih investicij še v drugih sektorjih gospodarstva (transport, zgradbe, industrija). Prav tako v tem trenutku zaradi neizdelanih dolgoročnih bilanc ni opredeljenih ključnih številk, ki bi dokazale izvedljivost posameznih scenarijev, ob čemer se nam, kot že omenjeno, pri marsikateri točki poraja vprašanje realnosti in izvedljivosti posameznih ciljev.


Zaključek

Po pregledu Predloga usmeritev za pripravo EKS ugotavljamo, da država veliko odgovornost za doseganje predlaganih ciljev prelaga na podjetja, pri tem pa vloge države ne opredeli v zadostni meri. To velja tako za področje vzpostavitve podpornega okolja, kot za področje finančnih mehanizmov. Obe področji namreč po našem mnenju v dokumentu nista dovolj jasno opredeljeni, čeprav sta ključni. Dokument prav tako neustrezno opredeljuje področje izrabe premoga, cilji na področju hidroenergije pa niso usklajenimi z drugimi relevantnimi resorji. 

Od EKS tako pričakujemo, da bo upoštevajoč realne predpostavke, vse dostopne vire ter vse obstoječe in razvijajoče se tehnologije ponudil ustrezne ukrepe in instrumente kot odgovor na energetske izzive prihodnjih 20-40 let. Predvsem bo moral z jasno zastavljeno strategijo ponuditi predvidljiv, realen in zanesljiv okvir za delovanje energetskih podjetij. Pri tem je ključnega pomena, da EKS zagotovi ustrezno podporno okolje, saj bo doseganje zastavljenih ciljev zahtevalo precejšen investicijski izziv za akterje na energetskem trgu. Pri tem imamo v mislih izogibanje nesorazmernim obremenitvam akterjev na trgu, izboljšanje učinkovitosti postopkov umeščanja v prostor, osveščanje javnosti in doseganje večje stopnje javne sprejemljivosti potrebnih projektov, itn. Še posebej se nam zdi pomembno, da se določi vmesne cilje za krajša časovna obdobja, ter na ta način zagotovi tudi ustrezno spremljanje zastavljenih ciljev in postopek morebitne prilagoditve teh ciljev.

Na koncu bi želeli poudariti, da v skupini HSE skrbno načrtujemo naše naložbe v nove proizvodne objekte, presojamo jih tudi z vidika prispevka k doseganju dolgoročnih zavez države na podnebnem in okoljskem področju, z vidika sprejetosti v lokalnem okolju, kot tudi z vidika donosnosti. Naši dolgoročni načrti po našem mnenju ustrezno odgovarjajo na energetske izzive v obdobju do leta 2030, eden izmed najpomembnejših vidikov EKS pa je prav doseganje obvezujočih nacionalnih ciljev podnebno energetskega paketa ter prehod v trajnostno naravnano družbo. Odgovornost za doseganje teh ciljev je prevzela država, pri njihovi realizaciji pa bo ključnega pomena sodelovanje vseh akterjev na področju energetike in drugih povezanih področjih. Za doseganje takšnih ciljev je treba doseči širok družbeni konsenz ter visoko stopnjo zavezanosti k izvajanju predlagane politike, zato pozivamo k odprtemu, transparentnemu in vključujočemu postopku priprave nove nacionalne energetske strategije.


[1] COM(2015) 340 final, 15.7.2015, str. 5.

[2] COM(2015) 80 final, 25.2.2015, str. 5.

[3] COM(2011) 885 konč., 15.12.2011, str. 12.

[4] Power Choices – Pathways to Carbon-neutral Electricity in Europe by 2050, Eurelectric, 2009 in Power Choices Reloaded, Eurelectric, 2013. 

[5] State energy policy of the Czech Republic, december 2014, str. 48. 

Stališče HSE glede uvedbe rezerve za stabilnost trga

Za dosego okoljskih ciljev s področja emisij CO2 s čim manj stroški na ravni EU je ključen delujoč trg emisijskih kuponov. Pri tem je bistvenega pomena reforma Sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (EU ETS), ki je temelj podnebne politike EU s ciljem vzpostaviti ceno ogljika, ki bo vplivala na investicijske odločitve podjetij. Žal je sistem EU ETS zaradi neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem obremenjen z velikim presežkom pravic, kar pomembno vpliva na zmožnost sistema, da z ustrezno ceno ogljika ključno pripomore k doseganju ciljev podnebno energetske politike EU. Zaradi preobsežne ponudbe emisijskih kuponov glede na povpraševanje po le-teh s strani industrije v zadnjih nekaj letih je prišlo do presežka na trgu emisijskih kuponov, ki je večji od 2,1 mrd kuponov. Evropska komisija kot ustrezen ukrep, ki bi presegel to stanje, predlaga vzpostavitev t. i. rezerve za stabilnost trga (MSR)  leta 2021.

V HSE predlagani mehanizem pozdravljamo, a smo hkrati mnenja, da je leto 2021, ki je predvideno za vzpostavitev MSR, bistveno prepozno, saj ne prinaša želenega učinka glede zmanjšanja presežka obstoječih kuponov pred sredino prihodnjega desetletja. Brez ukrepanja obstaja tveganje, da bodo sistem EU ETS zamenjali dražji nacionalni ukrepi glede zmanjšanja emisij CO2.

Tudi združenje proizvajalcev električne industrije EURELECTRIC je skupaj s številnimi evropskimi podjetji, ki delujejo v okviru sistema EU ETS, v februarju letos pozvalo Svet EU in Evropski parlament k čim prejšnji sklenitvi dogovora o zgodnjem pričetku delovanja mehanizma MSR, in sicer že v 2017, ter takojšnjem prenosu 900 milijonov emisijskih kuponov, katerih prodaja je bila zaradi presežka preložena, v rezervni sklad.

V tem okviru pozdravljamo stališče RS do predlaganega dokumenta Komisije o vzpostavitvi MSR, ki ga je Vlada RS sprejela v decembru 2014. V njem je poudarila, da je treba MSR vzpostaviti pred letom 2021, saj je zgodnja vzpostavitev MSR bistvena za učinkovito obravnavanje presežka emisijskih pravic. Prav tako je naklonjena predlaganemu prenosu 900 milijonov emisijskih pravic neposredno v rezervo.

Visoka cena emisijskih kuponov bo pozitivno vplivala na podjetja v državah, ki proizvajajo električno energijo iz različnih virov, med njimi je tudi Slovenija, zato pozivamo Vlado in pristojno ministrstvo, da si še naprej v največji možni meri prizadeva, da se sprejme odločitev o čimprejšnjem pričetku delovanja MSR, priporočljivo že v letu 2017, kar bo ugodno vplivalo na gospodarsko situacijo v Sloveniji in s tem na poslovanje podjetij v sektorjih, vključenih v sistem EU ETS.

Nenazadnje pa bo ustreznejša cena ogljika tudi na nacionalni ravni pomenila dodatno spodbudo za financiranje namenov, za katere so predvideni prihodki, pridobljeni s prodajo kuponov, le-ti se stekajo v Sklad za podnebne spremembe - predvsem tu mislimo financiranje razvoja obnovljivih virov energije za izpolnitev zaveze EU v zvezi z uporabo 20 odstotkov obnovljivih virov energije do leta 2020, ter razvoja drugih tehnologij, ki prispevajo k prehodu na varno in trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami COin k večji energetski učinkovitosti. 

HSE pozdravlja dokument Komisije o energetski uniji; objavljeno 25.2.2015

HSE pozdravlja izdajo dokumenta Komisije o energetski uniji ter poenoteno energetsko politiko EU, usmerjeno k uporabniku s poudarkom na ohranitvi zanesljivosti oskrbe in zmanjšanju okoljskih obremenitev za proizvodnjo električne energije. Podpira tudi okrepitev tako ukrepov učinkovite rabe energije, kot izrabe obnovljivih virov energije, s poudarkom na krepitvi energetske neodvisnosti EU in ob upoštevanju tržnih zakonitosti z uvedbo čim manj mehanizmov, ki imajo bistven vpliv na delovanje trga z električno energijo in plinom. Prav tako je HSE stališča, da je pri oskrbi z električno energijo potrebno upoštevati vse razpoložljive primarne energente, ki so na razpolago v EU, tako ogljičnega kot brezogljičnega izvora.

Dokument ni zakonodajne narave, zato le-ta sam po sebi ne bo imel neposrednega vpliva na končne odjemalec električne energije in plina v Sloveniji.

Po drugi strani pa nas to ne sme zavesti, ker dokument predstavlja podlago, na kateri bo Komisija pripravljala različne zakonodajne predloge, ki jih Komisija v dokumentu napoveduje v prihodnjih letih v t. i. 15-ih akcijskih točkah, katerih realizacija lahko bistveno pripomore k trajnostni ohranitvi zanesljivosti oskrbe ob uporabi novih tehnologij tako na področju proizvodnje kot rabe energije.

Za HSE bodo vsekakor pomembni zakonodajni predlogi s področja oblikovanja trga z električno energijo in poenotenja mehanizmom podpor tako za OVE kot klasične vire energije, s čim manjšim vplivom na delovanje trga z električno energijo s poudarkom na ohranitvi zanesljivosti oskrbe z električno energijo v državah članicah.

HSE je stališča, da se mora Slovenija še bolj angažirati pri pripravi zakonodajnih dokumentih na nivoju EU s svojimi predlogi, ki bodo zagotovili realizacijo zastavljenih 15 akcijskih točk na način, primeren za slovenski elektro energetski sistem, z namenom optimizacije sprejetih ukrepov, upoštevaje tako strukturo slovenske proizvodnje kot tudi strukturo končnih odjemalcev ter naravnih danosti za proizvodnjo električne energije, ob misli ohranitve konkurenčnosti slovenske energetike kot tudi gospodarstva in drugih končnih odjemalcev.

Sicer pa se HSE kot član slovenske sekcije Eurelectric pri Energetski zbornici Slovenije pridružuje njegovemu odzivu na objavljen dokument Komisije  http://www.eurelectric.org/news/2015/the-energy-union-an-opportunity-for-a-strong-coordinated-and-cost-effective-eu-energy-transition/.

Javna predstavitev mnenj o energetskem konceptu Slovenije - Pogled skupine HSE; Državni zbor, 21.1.2015

V skupini HSE pozdravljamo, da se po skoraj štirih letih, od kar je bil jeseni 2011 v javni obravnavi osnutek novega Nacionalnega energetskega programa, ponovno odpira širša razprava o usmeritvah nacionalne energetske politike.

Dolgoročne strateške usmeritve na področju energetike mora določiti država, v nasprotnem primeru podjetja pri načrtovanju svojega delovanja ne poznajo ključnih predpostavk, kar otežuje optimalno odločanje. Zato bi si v skupini HSE, ki se nahaja v pomembnem obdobju prestrukturiranja zaradi zahtevnih razmer na energetskem trgu, želeli, da bi priprava nove nacionalne energetske strategije potekala hitreje, saj trenutno veljavna strategija oziroma Nacionalni energetski program sega v leto 2004 in je zato v vseh vidikih zastarela. Slovenija ima eno najstarejših energetskih strategij v EU, avstrijska je iz leta 2010, bolgarska iz leta 2011, češka in madžarska iz 2012, poljska iz 2013, …

Prenova Nacionalnega energetskega programa je v 2011 sicer že prešla v zaključno fazo, izdelana je bila tudi celovita presoja vplivov na okolje, pa se je postopek žal ustavil. Z zaskrbljenostjo ponovno ugotavljamo, da po sprejetju novega Energetskega zakona EZ-1 v začetku leta 2014, ki je postavil nove temelje za nacionalno strateško načrtovanje v energetiki, do sedaj še ni vidnega napredka pri pripravi prvega ključnega dokumenta na tej osnovi, Energetskega koncepta Slovenije (EKS), medtem ko je večina držav EU že na poti preoblikovanja in prilagajanja na nove razmere v energetiki. To nacionalna energetska podjetja postavlja v zahtevno situacijo, ko konkurenčna podjetja v nekaterih državah EU že lahko uspešno izkoriščajo nekatere možnosti za odzivanje na situacijo na trgu, ki jih lahko z ustrezno zakonodajo omogoči država.

Skupina HSE kot pomemben gospodarski subjekt že dobro desetletje sooblikuje elektroenergetski trg in energetsko prihodnost Slovenije, zato želimo aktivno sodelovati tudi pri oblikovanju prihodnje energetske strategije v Sloveniji. O vsebinski plati EKS v tej fazi težko govorimo, saj nam ni poznana, lahko pa ponudimo svoje videnje o tem, na čem naj bi osnovni energetski razvojni dokument za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let temeljil.

Če začnemo pri evropski in mednarodni vpetosti nacionalne strategije, potem bo moral EKS zagotovo opredeliti ukrepe za doseganje mednarodnih podnebnih obvez in ciljev zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo. Pri tem bo nujno, da dokument izpostavi vse relevantne nacionalne okoliščine, ki jih je treba upoštevati pri stroškovno učinkovitem in sorazmernem prevzemanju teh obvez in ciljev, saj delitev bremena novih ciljev glede znižanja emisij in doseganja deleža OVE med državami EU za obdobje po letu 2020 še ni določena.

Hkrati menimo, da mora nova strategija upoštevati vsa aktualna dogajanja na evropskem energetskem trgu ter jih ustrezno prevesti v ukrepe na nacionalni ravni. Pri tem imamo v mislih predvsem razvoj na področju zanesljivosti oskrbe, kjer se v številnih državah EU uvajajo ali pa so že uvedeni mehanizmi zmogljivosti, ki pomenijo dopolnitev obstoječega modela energetskega trga. Hkrati mora dokument upoštevati razvoj Sistema EU za trgovanje z izpusti, ki ga čaka temeljita prenova, ki bo bistveno vplivala na delovanje tega sistema, ki naj bi postal ključni instrument za doseganje ne le cilja glede zniževanja emisij, ampak tudi ciljev na področju OVE. Ne nazadnje pa se EU ponovno vrača k razpravi o pomenu CCS in drugih čistih premogovnih tehnologij za doseganje zanesljive oskrbe z energijo, zato bi moral EKS posebno pozornost nameniti tudi temu področju. 

EKS bo moral torej ponuditi ustrezne ukrepe in instrumente kot odgovor na energetske izzive prihodnjih 20-40 let. Z jasno zastavljeno strategijo bo moralponuditi predvidljiv, realen in zanesljiv okvir za delovanje energetskih podjetij. Pri tem je ključnega pomena, da EKS zagotovi ustrezno podporno okolje, saj bo doseganje zastavljenih ciljev zahtevalo precejšen investicijski izziv za akterje na energetskem trgu. Pri tem imamo v mislih izogibanje nesorazmernim obremenitvamakterjev na trgu, izboljšanje učinkovitosti postopkov umeščanja v prostor, osveščanje javnosti in doseganje večje stopnje javne sprejemljivosti potrebnih projektov, …

Na koncu bi želeli poudariti, da v skupini HSE skrbno načrtujemo naše dolgoročne naložbe v nove proizvodne objekte, presojamo jih tudi z vidika prispevka k doseganju dolgoročnih zavez države na podnebnem in okoljskem področju, z vidika sprejetosti v lokalnem okolju, kot tudi z vidika donosnosti. Naši dolgoročni načrti po našem mnenju ustrezno odgovarjajo na energetske izzive v obdobju do leta 2030, eden izmed najpomembnejših vidikov EKS pa je prav doseganje obvezujočih nacionalnih ciljev podnebno energetskega paketa ter prehod v trajnostno naravnano družbo. Odgovornost za doseganje teh ciljev je prevzela država, pri njihovi realizaciji pa bo ključnega pomena sodelovanje vseh akterjev na področju energetike. Za doseganje takšnih ciljev je treba doseči širok družbeni konsenz ter visoko stopnjo zavezanosti k izvajanju predlagane politike, zato pozivamo k odprtemu, transparentnemu in vključujočemu postopku priprave nove nacionalne energetske strategije, v katerem bo skupina HSE z vso odgovornostjo proaktivno sodelovala.