Realizacija razvojnih načrtov je ključni faktor prihodnosti DEM

Te dni mineva že devet mesecev od moje vrnitve v DEM. Večina zaposlenih me je sprejela lepo, z zadovoljstvom in seveda z velikimi pričakovanji. Za katera gre, bi verjetno bilo najprimerneje vprašati zaposlene same, sam pa ocenjujem, da je večina pričakovala, da bom pospešil dinamiko aktivnosti pri izvajanju projektov izgradnje ČHE Kozjak in HE na Muri,ob tem pa seveda izboljšal medsebojne odnose in dvignil nivo komunikacije med sodelavci.

Pred vrnitvijo v Maribor sem se zavedal, da delo v DEM ne bo nič manj zahtevno kot v HSE s tem, da bom zaradi dela v domačem okolju prihranil vsak dan tri ure, ki sem jih prej izgubil z vožnjo na delo in z dela. Toda takoj ob vrnitvi sem spoznal, da sem napačno razmišljal. Vodenje DEM zahteva celega človeka tudi, če se ne bi izvajala dva izjemno velika in pomembna projekta za DEM, HSE in slovensko elektroenergetiko: ČHE Kozjak in HE na Muri.

Aktivno sodelovanje v obeh ključnih investicijskih projektih in težave s projektom prenove HE Zlatoličje tervrnitvijo posojila Zvona Ena Holdinga sta mi dodatno odebelila dnevne naloge, tako so mi tudi tiste ure, ki sem jih pridobil s tem, da se ne vozim več še premalo. Moj delovnik je daljši, kot je bil v Ljubljani, s čimer pa nikakor ne želim reči, da je delo v odvisni družbi obsežnejše, je drugačno, tudi zaradi specifične situacije in različnih okoliščin v katerih se je družba znašla v lanskem letu.

Osnovni koncept izgradnje ČHE Kozjak je izrabiti naravne danosti dravske doline. Ker smo gospodarska družba se je najprej potrebno ozreti na prednosti, ki jih projekt prinaša za DEM in njene zaposlene. Projekt bo omogočil, da svoj cenovno ugoden proizvod, električno energijo iz obnovljivih vodnih virov, še izboljšamo in mu dodamo še bolj kakovostno, vršno energijo. Seveda ne gre za klasičen dvig konkurenčnosti na trgu, saj smo DEM preko HSE v državni lasti, kar kaže na to, da bo s projektom pridobilo nacionalno gospodarstvo.

Čeprav smo DEM že danes želen zaposlovalec smo prepričani, da bomo postali za mlade strokovnjake še večji izziv in bomo z znanjem, ki ga bomo dodatno pridobili s projektom, še dvignili nivo našega know-howa. Namen črpalne elektrarne je izravnavanje ponudbe in povpraševanja po vršni električni energiji, ki je pomembna za celotno Slovenijo. Osnovni namen investicije je zato prispevati k varni in kakovostni oskrbi z električno energijo, zaradi česar je projekt uvrščen med nacionalne razvojne projekte v Podravju.

Projekt ČHE na Dravi in DV povezava do RTP Maribor je v fazi postopka državnega prostorskega načrta. Za objekt je bila izdelana osnovna tehnična dokumentacija ter predlog državnega prostorskega načrta, kot planskega akta. Javna razgrnitev in javne obravnave DPN so bile izvedene v mesecu juniju 2008. Objekt ČHE Kozjak je bil na podlagi javnih obravnav sprejemljiv, medtem, ko se je tematika daljnovodne povezave reševala še posebej. Za pripravo odgovorov na pripombe vjavni obravnavi so bile zato izdelane dodatne strokovne podlage s področja poteka daljnovodne povezave ter zahtev po kabliranju 400 kV daljnovoda, ki je bila predstavljena javnosti v mesecu marcu tega leta ter na podlagi tega izdelana optimizacija trase 400 kV daljnovoda.

Predstavitve zaključkov optimiranja trase daljnovoda so bile v lokalnih skupnostih v prvi polovici maja 2010. Strokovnjaki so z doslednim delom in argumenti pokazali, kako
je moč objekte umestiti v prostor tako, da bodo najmanj moteči za ljudi in okolje. Prav tako verjetno ne bo odveč ponovno spomniti na dejstvo, da je za vse objekte predvidena in bo zagotovljena najnovejša tehnologija (BAT – Best Available Technology).

To po eni strani pomeni najmanjše možne vplive na okolje ob obratovanju, a kar je morda še pomembnejše, takšna klasifikacija je zagotovilo za najvišjo stopnjo varnosti v skladu z najvišjimi možnimi veljavnimi standardi. Ves čas trajanja postopka smo se kot investitor trudili, da odgovorimo na vsako pobudo in vsako željo po dialogu. Projekt smo predstavili na številnih mestih. Imamo informacijsko pisarno, ki deluje v Selnici ob Dravi že vse od začetka projekta torej že polna štiri leta. Kot investitor, ki izhaja iz lokalnega okolja smo ves čas pazili, da bo naše delovanje vsak trenutek odgovorno tako do ljudi, kot do okolja. V občinah ob Dravi namreč delujemo že desetletja in še mnoga desetletja si želimo sooblikovati njihov razvoj.

Nujen pogoj za to pa je, da se razvijamo tudi sami s pomočjo izgradnje novih kapacitet. Ministrstvo za okolje in prostor je junija 2010 lokalnim skupnostim, MO Maribor, občini Selnica ob Dravi in občini Pesnica posredovalo stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve predloga lokacijskega načrta za ČHE na Dravi in daljnovodno povezavo do RTP Maribor. To z drugimi besedami pomeni, da pripravljavci DPN-ja zagotavljajo, da je slednji pripravljen tako, da je usklajen z usmeritvami lokalnih skupnosti. Od lokalnih skupnosti zato pričakujemo pozitivno mnenje k prostorskemu načrtu za ČHE in daljnovodni povezavi še pred letošnjim poletjem. V nadaljevanju nas čaka izdelava projektne dokumentacije ter izvedba postopka presoje vplivov na okolje (PVO) celotnega objekta.

Natančno bo namreč šele potrebno s projekti določiti posege v prostor in določiti vplive ter pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo. Tudi obveznosti investitorja do občinoziroma njenih krajevnih skupnosti za degradacije prostora, ki bi bile posledica gradnje. Le s sodelovanjem, dogovarjanjem in prepoznavanjem sinergij nam bo uspelo, da po desetletjih premora naložbeni ciklus ponovno obudimo. To je naša skupna priložnost in naša odgovornost, ki smo jo v DEM pripravljeni sprejeti.

V decembru 2005 je bila DEM podeljena koncesija za energetsko izrabo Mure. V letu 2006 je bil izdelan »Program priprav do podpisa koncesijske pogodbe«  in predstavljen na meddržavni murski komisiji.

Izhodišče programa, in prvi korak umestitve HE v prostor, je preveritev narave in živega sveta, nato preveritev trajnostnega razvoj območja, ter na podlagi pogojev narave, prostora in trajnostnega razvoja določitev obsega možne energetske izrabe. Študija trajnostnega razvoja je zaključena ter predstavljena javnosti. V izdelavi je projektiranje idejnih rešitev za HE ter ocena vplivov možnih objektov HE na okolje.

Strokovna ocena je, da bi imela energetska izraba reke Mure, pozitiven vpliv na gospodarsko sliko občin ob reki Muri in prav tako na regijo kot celoto. Temu v prid govorijo tudi izsledki študije trajnostnega razvoja. V okviru posebne študije so identificirani naslednji pozitivni učinki: vključenost lokalnega gospodarstva v času gradnje, vključenost lokalnega gospodarstva in prebivalstva v času obratovanja ter potencialni prihodki lokalnih skupnosti v primeru hidroenergetske izrabe, kakor tudi nove poslovne priložnosti lokalnega gospodarstva v povezavi s hidroenergetsko izrabo in pozitivne spremembe BDP na prebivalca regije.

Poraba električne energije v Sloveniji je neodvisna od energetske izrabe reke Mure in zaradi tega ne bo imela vpliva na porabo električne energije v Sloveniji, kot tudi ne na lokalnem področju. Delež porabe električne energije iz obnovljivih virov energije pa seveda kaže pozitiven doprinos v primeru izkoriščanja hidroenergetskega potenciala reke Mure, saj to pomeni povečanje proizvodnje električne energije iz OVE in s tem doseganja slovenskih zavez v EU.

Zaradi vseh naštetih pozitivnih učinkov na gospodarstvo regije in še posebej občin ob reki Muri lahko zaključimo, da je hidroenergetska izraba reke Mure z gospodarskega vidika smiselna. Do obnovljivih virov je izjemno naklonjena tudi Evropska unija in posledično tudi Slovenija, zato gre pričakovati, da bodo nagrajevana tudi prizadevanja za njihovo povečanje.

HE Zlatoličje je največja slovenska hidroelektrarna, zato je uspešnost njene rekonstrukcije (prenove) izjemnega pomena za DEM in skupino HSE. Žal njena rekonstrukcija ni potekala tako kot je bilo načrtovano: ne v načrtovanih rokih, ne s pogodbo dogovorjeni kakovosti.

Zgodovina projekta rekonstrukcije HE Zlatoličje ima dolgo zgodbo. Če preskočimo razpisno dokumentacijo in njen obseg, kakor tudi fazo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridemo do gradbenega dovoljenja, ki je bilo pridobljeno dne 08.03.2006. Prvi agregat je po rekonstrukciji šel v pogodbeno poskusno obratovanje v prvi polovici leta 2008, 22.05.2008 je bilo prišlo do alarma zamašitve filtrov hidrostatskega mazanja. Na osnovi pregleda in analize mazalnega olja je bilo ugotovljeno, da se v olju nahajajo delci bele kovine, ki so nakazovali na poškodbe nosilnega ležaja agregata. Agregat je bil takoj ustavljen.

Po vseh nadaljnjih zapletih smo 26.5.2010 prišli do točke, ko je bil izveden interni tehnični pregled na katerem je bilo ugotovljeno, da sanacija nosilnega ležaja oziroma turbine, ki je potekala od 23.11.2009 do 26.5.2010 ni dokončno odpravila napake ugotovljene v času garancijske dobe. Vseeno pa je komisija ugotovila, da je agregat sposoben zatestno obratovanje v smislu ugotavljanja uspešnosti začasnih konstrukcijskih rešitev do dokončne sanacije turbine 2. Glede na vse do zdaj napisano pa lahko že govorimo o vnovični prestavitvi rekonstrukcije agregata 1.

Ocenjujem, da o posebni vlogi DEM znotraj skupine HSE ne bi mogli govoriti, saj menim, da so bile do sedaj vse družbe skupine HSE obravnavane
enako. Morda ima kdo kdaj občutek, da je zapostavljen in kdo drug favoriziran, a prepričan sem, da temu ni tako. HSE je do sedaj podprla vsak projekt, ki je bil donosen in okoljsko sprejemljiv, pa tudi posamezne družbe so bile do sedaj enakopravno obravnavane.

Res je, drugo leto bomo obeležili 60. obletnico DEM (čeprav začetki segajo v leto 1918, ko je bila izgrajena prva HE (na Fali). Načrtujemo skromno slovesnost, saj gre za obletnico, ki je za podravsko regijo zelo pomembna. Prihodnost DEM pa je v veliki meri odvisna od treh faktorjev: realizacije razvojnih projektov, obvladovanja stroškov in politike HSE do  obvladovanih družb.

Družba brez razvoja nujno stagnira, saj je z razvojem družbe povezano osebno angažiranje zaposlenih, ki v nasprotnem primeru privede do entropije, kar družbo pripelje do stagnacije in sama vzpostavi pogoje za tisto česar se nekateri najbolj bojimo – izguba pravne osebnosti, kar bi za lokalno okolje pomenilo pravo katastrofo.

Če odgovorni v DEM, še posebej vsi vodilni in vodstveni delavci ne bomo celovito obvladovali vseh stroškov poslovanja, jih bo pričel obvladovati lastnik, posredno ali neposredno, v najslabši različici pa s prevzemo posamezne poslovne funkcije, česar si nihče v DEM ne želi. Politika HSE do obvladovanih družb pa je seveda ključnega pomena za posamezno družbo skupine HSE. Večina družb skupine HSE je v 100 odstotni lasti HSE in na ta način popolnoma izpostavljena vsakokratni politiki poslovodstva HSE. Za ohranitev ključnih poslovnih funkcij in pravne subjektivitete lahko zaposleni naredimo veliko sami – ne pa vsega. To je nevarnost, ki se je zavedam in je stalno prisotna. Zato smo na letošnji strateški konferenci posvetili posebno pozornostpreveritvi možnosti združevanja posameznih poslovnih funkcij, s  ciljem zniževanja vseh vrst stroškov.

V DEM smo zaposleni prepričani, da je potrebno pred združevanjem posameznih poslovnih funkcij z argumenti posameznih strok dokazati smiselnost in potrebnost združevanja ter z izdelano projekcijo dolgoročne optimalne učinkovitosti (finančni, kadrovski, strokovni idr. vidiki) ter ob preveritvi vseh tveganj, ki se jih na ta način eventualno prevzema, sprejeti odločitev.

Družbe skupine HSE so gospodarske družbe na trgu in so v skladu z določbami ZGD zavezane k ustvarjanju in optimizaciji dobička – toda ne za vsako ceno! Dolžni smo biti tudi družbeno odgovorni in hkrati skrbeti za skladen (uravnotežen in ne centraliziran) razvoj regij, v katerih družbe skupine HSE delujejo in ustvarjajo.

Kar se tiče želja povezanih z DEM lahko povem, da gre za veliko želja in skoraj vse so povezane z uspešno realizacijo zastavljenih razvojnih projektov družbe. Njihova realizacija namreč ni več odvisna samo od nas, zaposlenih v DEM (imamo potrebno znanje in voljo, projekti so naravnani v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, imajo več kot potrebno ekonomsko donosnost) temveč tudi od soglasij lastnika (HSE) in seveda od sprejemljivosti energetskega objekta za lokalno okolje.

Osebnih želja je malo, prva je povezana z družino in njenim zdravjem. Druga pa z zaključkom podiplomskega študija na Fakulteti za management v Kopru. Odhod v Ljubljano je moje aktivnosti na tem področju prekinil po dobri polovici opravljenega, do sedaj pa še vedno nisem našel pravega časa za nadaljevanje in zaključek.